«

»

Feb 25

Žled in Zaplana

Prejeli smo opažanje prebivalca Zaplane o žledu na tem območju, ki ga objavljamo tudi spodaj.

Dne 16.2.2014 sem si na spletni strani ELES-a ogledal odgovor investitorja na dopis iniciative proti severni trasi daljnovoda z dne 12.1.2014. V delu, kjer se razprava dotakne žleda in območja Zaplane je prišlo na strani ELES-a do nerazumevanja zaradi prečiščenega prvotnega besedila iniciative.

– posledica zgoraj navedenega je opazka ELES-a, da iniciativa v eni točki trdi, da sta obe trasi po žledu primerljivi, v drugi pa da je Zaplana zelo izpostavljena zaradi žleda. V objavljenem dopisu iniciative je izrecno naveden katastrofalen žled, kar pomeni žled z debelino ledenih oblog nad 5 cm (Žled, pomemben pokrajinski dejavnik – 14. zborovanje slovenskih geografov, Postojna 1987). V prvotnem besedilu o žledu z dne 8.1.2014 je bilo celo še večkrat poudarjeno, da v primeru večjega (!) žleda havarija dejansko zajame obe trasi hkrati. Eden od dokazov, da je Zaplana res žledno območje je npr. 2-3 centimetrski žled 5.1.2008, ko je temperatura zraka že na Postojnskem istočasno dosegla 6 °C. Res je šlo za lokalni, vendar za še razmeroma tanek žled. Debelejši žled, ta je v tej razpravi o daljnovodih pomemben, navadno nastaja več dni in lokaliziranost pojava se v tem primeru zabriše. Opis letošnjega žleda na regionalni ravni je objavljen v zadnjem odstavku besedila www.slometeo.net/zaplana/blog/?p=10106 ..

– iz prvotnega besedila je bilo izpuščeno tudi gradivo o poteku obeh tras preko žlednega pasu. Poleg majhne medsebojne oddaljenosti daljnovodov je z vidika žleda problematičen tudi potek obeh tras pravokotno glede na žledni pas, ki se v zahodni Sloveniji razteza v smeri severozahod-jugovzhod. Žled se odvisno od jakosti otoplitve v višinah največkrat pojavlja bodisi na primorski (jugozahodni), bodisi na celinski (severovzhodni) strani žlednega pasu. Žled se lahko v neki konkretni situaciji pojavi v Divači in ne v Logatcu, naslednjič pa je lahko ravno obratno. Glede na potek obeh obstoječih tras pa žled, tudi če ne zajame celotne regije, na eni strani pregrade vpliva tako na južno kot severno traso hkrati. Razlike med kraji na eni strani gorske pregrade (npr. med Cerknico in Logatcem) so ob večjem žledu namreč majhne.

– primer žleda 1997 naj bi dokazoval, da sta dve trasi odpornejši na žled, saj da je popravilo 220 kV daljnovoda trajalo 18 dni, 400 kV daljnovoda pa 38 dni. Ali ne bi bil čas popravila obeh daljnovodov v enem koridorju približno enak ali krajši zaradi skupne trase, s katero je lažje upravljati? Ali je obstoječi 400 kV daljnovod tipa Y na žled bolj ranljiv kot obstoječi 220 kV daljnovod kompaktne oblike jelka, ki hkrati nosi tudi manjše število vodnikov na katere se lahko nabira žled? V razpravi glede ločenih tras je pomembno omeniti še tretji načrtovani daljnovod čez zahodno Slovenijo in sicer 2×400 kV Okroglo-Udine.

– prebivalci Zaplane smatramo, da bi ob morebitnem izboru severne variante ne le proučili možnost odmika trase od Zaplane, temveč da bi bil odmik tudi nujno potreben. Ne razumemo, zakaj bi daljnovod potekal preko naselja na hkratnem območju žleda ter da pri tem ne bi izkoristili vsaj obstoječe trase treh daljnovodov (2×110 kV, 20 kV), ki potekajo pod Zaplano vzdolž regionalne ceste Vrhnika-Logatec. Takih odmikov trase pa se na bolj poseljeni severni trasi ne da izvesti povsod. Močnejši daljnovod je tehnično seveda mogoče narediti, kar pa je povezano s stroški, prav tako je že v naprej jasno, da bi bili ojačani ali pogostejši stebri daljnovoda še manj sprejemljivi za okoliške prebivalce.

– večina hiš v bližini daljnovoda na Zaplani je nastalo po začetku obratovanja daljnovoda, izjeme pa vendarle obstajajo. Objekt na naslovu Ograje 47 je od osi daljnovoda oddaljen manj kot 30 m in ga poznamo ravno po tem, da je tam leta 1970 že stal. V registru nepremičnin je navedeno leto izgradnje 1965.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Uporabite lahko naslednje HTML oznake in atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>


*