Občani, ki prebivamo ob načrtovani severni trasi ostro nasprotujemo severni varianti 2x400KV daljnovoda Beričevo-Divača.
Naši razlogi za nasprotovanje Severni varianti so sledeči:
1. URBANISTIČNI RAZLOGI:
1.1 Od leta 1986 je bila z zakonom določena trasa za novi 400 KV daljnovod po tako imenovani Južni varianti. Z zakonom je bilo določeno varovanje pasu za bodoči daljnovod. Občine, preko katerih poteka Južna varianta, so imele več kot 28 let časa načrtovati svoj razvoj v skladu z načrtovanim daljnovodom. Občani, ki so se priseljevali v te občine oziroma bližino daljnovodov, so bili vsaj 28 let v naprej seznanjeni, da bo tam potekal 400 kV daljnovod. Na drugi strani v občinah, po katerih poteka Severna Varianta, nikoli ni bilo govora o močnejšem daljnovodu. Občine so prilagajale svoj razvoj obstoječemu daljnovodu. Temu so prilagajale tako Občinske Prostorske Načrte kot tudi javno infrastrukturo. V bližini obstoječega daljnovoda so zgradile dva vrtca in dve osnovni šoli. Prav tako so občani, ki so gradili hiše ob daljnovodu, to počeli v dobri veri, da moč daljnovoda ne bo višja od obstoječe. Povsem nesprejemljivo je, da sedaj želite spremeniti potek daljnovoda, ki je bil določen z zakonom. Bistvo sprejemanja Državnih prostorskih načrtov je ravno v tem, da se lahko deležniki na dolgi rok prilagajajo drug drugemu, vedoč, v katero smer bo razvoj šel čez 20, 30, 40 let. Samo tako se lahko država razvija skladno in zaradi tega tudi obstajajo Državni prostorski načrti.
1.2 Poleg tega se okoliščine, ki so vodile do določitve trase za 400 KV z zakonom leta 1986, niso spremenile. Vaši glavni argumenti, da obstaja nevarnost žleda in vetroloma, so obstajali tudi takrat. Okoliščine se torej niso spremenile, vi pa kljub temu želite spreminjati z zakonom določeno traso, kar je nesprejemljivo in v nasprotju z duhom državnega prostorskega načrtovanja.
2. TEHNIČNI RAZLOGI:
2.1. Kot argument za Severno varianto navajate možnost žleda in vetroloma in zmanjševanje možnosti popolnega izpada prenosnih kapacitet, če bi bila izbrana Severna varianta. Vaša trditev je nesmiselna. Ob žledu v januarju 1997 je prišlo do poškodb daljnovoda tako na južni kot tudi severni trasi. Razdalje med Južno in Severno traso so tako majhne, da sta ob hudih vremenskih neprilikah prizadeti obe območji. Žled v januarju 1997 in manjši žled v februarju 2004 sta dokaz, da je prednost ločene trase daljnovoda z vidika žledenja neutemeljena. To je še bolj očitno zaradi dejstva, da Severna in Južna varianta v vsakem primeru med Divačo in Razdrtim potekata po istem koridorju. Trditev, da bi katastrofalen žled zajel lahko samo Severno ali samo Južno traso je zaradi njune majhne medsebojne oddaljenosti neutemeljena.
2.2 Poleg tega je nesmiselno postavljati daljnovod preko mikro območja, za katerega je znano, da je izrazito žledno območje. Ob dejstvu, da je prelom daljnovodnega stebra zaradi žledu izredno redek pojav, je neracionalno postaviti nov daljnovod na mestu, kjer se je zaradi mikro klime že podrl steber daljnovoda. Zaplana je izrazito žledno območje zaradi prehodnega položaja med Ljubljansko kotlino in višjim območjem Logatca. Zaradi dotekajočega hladnega zraka z meglo iz smeri kotline je za to območje jeseni in pozimi značilna nizka dnevna temperatura zraka, kar vpliva na pojavljanje žleda in ivja. Kot posledica tega, se pojavlja lokalno žledenje, ki istočasno ni prisotno niti npr. v Logatcu. Lokalno žledenje lahko predstavlja težavo tudi v primeru, ko v drugih krajih ne nastaja žled, če gre za del večkratnega žledenja. Nizke dnevne temperature zraka igrajo pri tem pomembno vlogo, saj se ledene obloge med dvema žlednima dogodkoma težje otresejo z električnih vodnikov kot drugod na Notranjskem. Za primer navajamo razlike v dnevni maksimalni temperaturi zraka med Zaplano, Blokami in Postojno v novembru 2011 (grafikon št. 3 na www.slometeo.net/zaplana/blog/?p=6586). Klin hladnega zraka, ki v ozkem koridorju poteka preko Spodnje Zaplane oz. Jerinovega Griča in nato v smeri Logatca hitro pojema, je nazorno viden v video posnetku (www.youtube.com/watch?v=NL3mZwewPck) in na zemljevidu (www.slometeo.net/zaplana/blog/wp-content/uploads/2009/06/megla16nov08.jpg).
2.3. Poleg dodatne nevarnosti žledenja in poškodb na daljnovodu preko Zaplane, je višja tudi nevarnost poškodb na ljudeh in objektih. Lokacija stebra na 220 KV daljnovodu, ki se je polomil leta 1997, je na gosto poseljenem območju. Postavit daljnovod na področje, kjer je večja nevarnost poškodb daljnovoda, hkrati pa je naselitev gosta, je nesprejemljivo in kaže na malomarnost ali celo namerno ogrožanje občanov.
2.4. Lokalno neugodno področje, po katerem želite speljati Severno varianto, je tudi dolina reke Horjulke. Ob večjih deževjih že sedaj stebri daljnovodov stojijo v vodi. Poleg tega bi v primeru izgradnje zadrževalnika voda, za katerega si v Ljubljanski regiji zelo prizadevajo, Dobrova postala neprimerna za daljnovode.
2.5. Vaš argument, da bo po sprejetju trase možno premikanje trase na mikro ravni, je za Severno varianto nerealen, saj je tu zaradi gostote poselitve nemogoče najti koridor za novi daljnovod.
3. ZDRAVSTVENI RAZLOGI:
3.1 Številne medicinske raziskave dokazujejo, da je elektromagnetno sevanje škodljivo za zdravje. Še več, potrjujejo zdravju škodljiv vpliv daljnovodov tudi do oddaljenosti 600 m stran od daljnovodov. Prepričani smo, da ste s temi študijami že seznanjeni, vendar vas želimo še posebej opozoriti na tri študije:
3.1.1. Rezultati raziskave Univerze v Oxfordu so pokazali, da imajo otroci, ki živijo 200 m od visokonapetostnih električnih vodov, 70% več možnosti, da zbolijo za levkemijo, kot tisti, ki živijo 600 m stran od visokonapetostnih vodov. Študija je tudi pokazala, da imajo otroci, ki živijo v oddaljenosti 200-600m od visokonapetostnih vodov 20 % več možnosti, da zbolijo za levkemijo, kot tisti, ki živijo izven tega območja.
3.1.2. Univerza v Tasmaniji, Avstralia in Univerza v Plymouth-u, Velika Britanija sta septembra 2007 objavili raziskavo v Australian Internal Medicine Journal o vplivu dolgotrajne izpostavljenosti visokonapetostnim daljnovodom na limpfome, levkemijo in povezane bolezni. Ugotovljeno je bilo, da so ljudje, ki so do svojega 5 leta starosti živeli na oddaljenosti manj kot 300 m od visokonapetostnega daljnovoda, imeli 5-krat večjo verjetnost, da kot odrasli zbolijo za rakom, v primerjavi s tistimi, ki so živeli dlje od daljnovoda. Če so živeli v oddaljenosti manj kot 300 m od daljnovoda kadarkoli znotraj prvih 15 let svojega življenja , je bila verjetnost, da bodo kot odrasli oboleli za rakom trikrat večja kot pri tistih, ki so živeli dlje od daljnovoda.
3.1.3. V študiji, ki so jo opravili leta 2008 na Univerzi v Bernu, Švica, so ugotovili, da bližina visokonapetostnih vodov povečuje tveganje za nevro-degenerativne bolezni, kot je Alzheimerjeva bolezen. Ljudje, ki so 5 let živeli na oddaljenosti 50 m od daljnovoda so imeli 1,5-krat večje tveganje za Alzheimerjevo bolezen kot ljudje, ki so živeli na razdalji več kot 600 m stran od daljnovoda. Ljudem, ki so 10 let živeli na razdalji manj kot 50 m od daljnovoda, se je to tveganje povečalo na 1,78 krat. Za 15 let bivanja na tem območju je bilo tveganje za Alzheimerjevo bolezen dvakrat višje.
3.2. V območju do 200m oddaljenosti od daljnovoda, za katerega raziskave potrjujejo škodljiv vpliv na zdravje otrok, so ob Severni varianti novega dvosistemskega 400 KV daljnovoda dve šoli in dva vrtca. Otroci, ki prihajajo v te šole so dnevno izpostavljeni sevanju osem in več ur na dan, nekateri 10 let drugi 14 let. Izpostavljanje teh otrok še višjim elektromagnetnim sevanjem je povsem nesprejemljivo.
3.3. Svetovna Zdravstvena Organizacija ( WHO) priznava, da lahko elektromagnetno sevanje povzroča raka. Vaš argument, da je v isti kategoriji tudi kava, je neustrezen. Za pitje kave se odloča vsak posameznik posebej, tudi koliko kave bo izpil. Njegovo zdravje je v njegovih rokah. V primeru daljnovodov pa posameznik nima izbire ali bo sebe izpostavljal sevanju ali ne. Postavljen je pred dejstvo in je več desetletij izpostavljen sevanju, na katerega nima vpliva. Poleg tega boste težko našli človeka, ki bo dal piti kavo dvoletnemu otroku. Pri daljnovodu pa so otroci izpostavljeni njihovemu sevanju v najranljivejših obdobjih. Nihče nima pravice drugega človeka ali skupine ljudi izpostavljati nevarnosti.
3.4. Vaš argument, da praktično vse in-vitro študije zavračajo škodljivost elektromagnetnega sevanja, je neprimeren. In-vitro študije so primerne za raziskovanje akutnega vpliva na nek organizem, torej kakšna doza sevanja povzroči takojšnje biološke učinke, to je učinke, ki imajo takojšnje škodljive posledice za zdravje. In-vitro študije so neprimerne za proučevanje več deset let trajajočega vpliva na organizem, ker raziskovalne ustanove ne izvajajo enega laboratorijskega poizkusa 40 let, na oddaljenosti npr. 20, 40, 60, 100, 200, 600 metrov od daljnovoda. Poleg tega študij ne izvajajo na ljudeh, živali pa imajo precej nižjo življenjsko dobo kot ljudje. Nemogoče je in-vitro proučiti dejanske dolgoletne vplive na odraščajoči organizem, če ima ta organizem bistveno krajšo življenjsko dobo od ljudi. Te študije temeljijo na predpostavkah in simulacijah, in ne morejo simulirati več deset let trajajočega vpliva sevanj na otroka. Na drugi strani epidemiološke študije, ki dokazujejo izredno škodljive vplive sevanj na ljudi, izhajajo iz dejanskih podatkov o obolelosti populacije skozi daljše obdobje. Za proučevanje kroničnih učinkov sevanj so epidemiološke študije mnogo bolj relevantne od in-vitro študij.
4. POSELITVENI RAZLOGI:
4.1. Na območju Severne variante je poselitev 7-krat gostejša kot na območju Južne variante. To velja tako za tehnični pas (2 x 25 m), varovalni pas ( 2 x 40 m), kot tudi za širše območje ob daljnovodu. Postavitev 400 KV daljnovoda bi na Severni trasi vplivala na 7-krat več ljudi kot na Južni trasi. V območju 600 m od daljnovoda, za katerega znanstvene medicinske raziskave ugotavljajo zdravju škodljiv vpliv, je ob Severni trase 2500 hiš oziroma 5000 do 10.000 prebivalcev. V osnovnih šolah, ki so blizu daljnovoda, pa bi se v času življenjske dobe daljnovoda, ki jo vi ocenjujete na 40 let, zvrstilo nad 5300 otrok oziroma še več, glede na vaše domneve, da bo daljnovod deloval dlje od ocenjene življenjske dobe.
4.2. Vaš argument, da na Južni trasi varovalni pas za načrtovani dvosistemski 400 KV daljnovod ni bil varovan in so zato tam postavljene hiše ter,da sta s tega vidika Severna in Južna varianta enakovredni, ni ustrezen.
4.2.1. Poselitev v tehničnem pasu 220 KV daljnovoda pri Severni Varianti je 7-krat višja kot poselitev v tehničnem pasu načrtovanega daljnovoda po Južni varianti, enako razmerje poselitve je tudi pri varovanem pasu.
4.2.2. ELES je tisti, ki je bil dolžan varovati varovalni pas Južne Variante. Vsakdo, ki je skušal pridobiti gradbeno dovoljenje za gradnjo v bližini daljnovoda oz. varovalnega pasu, je moral zaprositi za dovoljenje ELES. Šele z ELESovim dovoljenjem je bilo izdano gradbeno dovoljenje. Če je ELES opustil z zakonom določeno dolžnost ščititi varovalni pas, potem se sedaj ne more izgovarjati, da pas ni bil ščiten. Še več, poraja se dvom ali pas namenoma, kljub zakonsko določeni dolžnosti, ni bil ščiten zato, da bi se kasneje lahko opustil koridor, določen z Državnim prostorskim načrtom, in bi se izbral drug koridor, bolj po volji Eles-a.
4.3. Argument, da bodo v primeru izbora Južne variante prebivalci ob Južni trasi močno obremenjeni, prebivalci ob Severni trasi pa prosti bremen, ne drži. Ob večjem delu Severne trase potekata dva vzporedna 110KV daljnovoda, ki bosta ostala tudi, če bo sprejeta Južna varianta.
5. FINANČNI RAZLOGI:
Zaradi novega 400 KV daljnovoda po severni trasi bi padle cene nepremičnin prebivalcev v okolici daljnovodov.
5.1. Vedno več ljudi je seznanjenih s škodljivimi učinki elektromagnetnih sevanj daljnovodov. Raje bodo kupili nepremičnino s čim manj tveganja. Hiša, ki je kilometer stran od daljnovoda, je bolj varna kot tista, ki je samo 500 m stran od daljnovoda. Močnejši daljnovod pomeni močnejše sevanje in kupci nepremični se tega zavedajo. Manj potencialnih kupcev pa pomeni nižjo ceno nepremične.
5.2. Na ceno nepremičnin vpliva tudi vizualni pogled na daljnovod. 400kV daljnovod je vizualno bolj moteč kot 220kV. In slabši razgled pomeni tudi nižjo ceno nepremičnine. Kot veste se je trg nepremičnin v Sloveniji spremenil. Nič več se ne proda vse, kar pride na trg. Hiše in zemljišča se prodajajo po več let brez uspeha. Pri nakupu kupci gledajo na vsako podrobnost. Velik 400kV daljnovod bo odvrnil marsikaterega kupca. In tisti, ki bodo nepremičnino pripravljeni kupiti, bodo zanjo ponudili manj kot bi, če 400kV daljnovoda ne bi bilo v bližini.
5.3. Zaradi mnogo večje poseljenosti območji okoli Severne variante novega 400 KV daljnovoda bo padec cen nepremičnin prizadel več zazidljivih in že pozidanih zemljišč. Posledično bo skupno znižanje cen nepremičnin v bližini daljnovoda precej višje kot pri Južni Varianti, ker je poseljenost manjša in je v bližini daljnovoda manj zazidljivih oziroma pozidanih zemljišč.
5.4. Vaš argument je, da v sklopu analize, ki ste jo opravili na ELESu, iz podatkov, pridobljenih od GURSa, ni bilo moč dokazati, da je vrednost nepremičnin znižana zaradi daljnovoda, ker je veliko drugih faktorjev, ki vplivajo na ceno. Ta argument je irelevanten. Zaradi nepremičninskega balona v Sloveniji podatki prodajnih cen za nekaj preteklih let niso primerni za analizo značilnosti vplivov daljnovodov na ceno nepremičnin.
5.4.1. Ko se je nepremičninski balon začel napihovati se je, kot pravijo nepremičninski strokovnjaki, prodajalo vse. Sedaj, ko je balon počil, se je prodaja hiš skoraj povsem ustavila. Na osnovi takšnih podatkov ni mogoče izračunati značilnosti trga v odvisnosti od daljnovodov.
5.4.2. V Sloveniji je, zaradi njene majhnosti, število hiš ob daljnovodih nizko. Zaradi pregovorne Slovenske navezanosti na hiše se ljudje malo selijo, zato je trg z hišami manjši kot v tujini. Hiš, ki bi bile naprodaj ob daljnovodu, je izredno malo tudi v normalnem stanju nepremičninskega trga in je zato statističen izračun vplivov nezanesljiv.
5.4.3. Različni daljnovodi imajo različna vplivna območja. Glede novega dvosistemskega 400 KV daljnovoda v Sloveniji ni primernih podatkov za analizo.
5.4.4. Za izračun, koliko bi se znižale cene nepremičnin v bližini novega dvosistemskega 400 KV daljnovoda, njegov vpliv na zazidljiva, pozidana in nezazidljiva zemljišča, bi bilo potrebno poseči po podatkih iz drugih držav, ki imajo razvit dvosistemski 400KV sistem, nimajo oz. nedolgo nazaj niso imele nepremičninskega balona ter so gospodarsko podobno razvite kot Slovenija. Vaša interna raziskava je povsem neprimerna za zanikanje vplivov daljnovodov na cene nepremičnin.
6. OCENJEVALNI RAZLOGI:
Povedali ste nam, da ocenjujete okoljevarstveno primernost Severne in Južne trase na osnovi 13 enakovrednih kriterijev. Pravite, da ima veliko večja poseljenost ob Severni trasi protiutež v varovanju narave po Južni trasi. Vaš argument je absurden.
6.1. Narava ne more biti bolj pomembna od življenj in zdravja ljudi
6.2. Naravo je treba varovati povsod, tako po Južni kot po Severni trasi.
6.3. Obe varianti potekata po območju Nature 2000, ne samo Južna varianta. Pri Severni varianti poteka 55 % trase med Razdrtim in Ljubljano po območju Nature 2000, pri Južni pa 80 %.
6.4. Živali se lahko umaknejo pred vplivom daljnovoda, saj si zgradijo gnezdo ali brlog, kjer želijo. Po drugi strani pa bodo prebivalci ob Severni trasi obsojeni na življenje ob daljnovodu.
6.5. Natura 2000 ni sistem strogih naravnih rezervatov, ki bi izključeval človekove dejavnosti, zato je možna izgradnja daljnovoda tudi po teh območjih
6.6. Sami zatrjujete, da bo uporabljena mehanizacija lažja, in da ne bo vplivov na okolje pri izgradnji
6.7. Zavod RS za varstvo narave Južni trasi ne nasprotuje, opozarja pa na potrebne ukrepe za zmanjšanje vplivov na naravo
6.8. Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij s ciljem ohraniti biotsko raznovrstnost. To najpogosteje pomeni, da je na teh območjih treba vzdrževati ugodno stanje, na primer s pašo ali košnjo suhih in vlažnih travnikov po cvetenju in gnezdenju oz. opuščati npr. agromelioracijo. Daljnovod na to nima nobenega vpliva.
6.9. Južna trasa je bila z zakonom določena pred sprejetjem Nature 2000
6.10. Izgradnja daljnovoda ni v nasprotju z direktivo o habitatih in z direktivo o pticah
7. EKONOMSKI RAZLOGI:
7.1. Res je, da je Južna trasa daljša od Severne. Razlika okoli 25 km pomeni, da je cena postavitve daljnovoda na Južni varianti višja za okoli 15 %. Vendar je v to ceno všteta samo postavitev daljnovoda in RTP postaj, ne pa ostali stroški, kot so odkupovanje zemljišč in služnosti.
7.2. Južna trasa je resda daljša, a zaseda manj prostora. Del varovalnega pasu sega v varovalni pas že obstoječega daljnovoda, tako da, po vašem lastnem priznanju, Južna trasa zaseda manj prostora. Ob upoštevanju dolžine Severne in Južne trase od Razdrtega do Ljubljane bi tehnični in varovalni pas Severne trase zahtevala celo manj zemljišč kot Južna trasa. Pri Južni trasi bi bila velikost zemljišč, potrebnih za tehnični pas, 15% nižja, kot velikost zemljišč potrebnih za tehnični pas Severne trase.
7.3. Poleg tega je cena zemljišč pri Severne trasi zaradi 7-krat večje poseljenosti in števila zazidljivih zemljišč neprimerno višja od cene zemljišč na Južni trasi.
7.4. Z vidika vzdrževanja je Južna varianta cenejša, saj je cenejše vzdrževanje daljnovodov, ki potekajo drug ob drugem
7.5. Dobičke od novega daljnovoda bodo imela predvsem tuja velika energetska podjetja, ki bodo elektriko prodajala. Dobički od prenosa električne energije gredo Eles-u. Višji dobički Eles-a so osnova za višje osebne dohodke zaposlenih v tej družbi, ki že tako ima, kot poročajo mediji, najvišje plače v celotnem javnem sektorju. Zaposleni Eles-a imajo tako oseben interes, da je dobiček podjetja čim večji, tudi za ceno zdravja in življenj ljudi. Pravite, da gre del dobička Eles-a v proračun države. Država je v službi ljudi in njen namen ni ustvarjati dobiček na račun človeških življenj. Absolutno nesprejemljivo je, da ste za višje dobičke pripravljeni žrtvovati zdravje ljudi in njihova življenja.
Civilna Iniciativa proti Severni trasi